Srečno.
Z donacijo smo začeli veseli december
Člani društev: Društvo za oživitev gradu Borl, Turistično društvo Cirkulane, Radioklub Cirkulane in Klub Halonga, smo od 1.12. do 3.12.2017 »dežurali« na drsališču, ki ga je v Cirkulanah postavila Občina Cirkulane. Več kot 20 naših članov je prostovoljsko kuhalo čaj, vino, peklo palačinke in izdajalo drsalke.
5. decembra 2017, na Miklavževo, smo zbrane prostovoljne prispevke donirali v dobrodelne namene. Polovico zneska 431,37 EUR smo tako nakazali na Šolski sklad šole Cirkulane, drugo polovico 431,37 EUR pa na Karitas Cirkulane. Želimo, da se sredstva namenijo za nakup toplih oblačil, šolskih potrebščin ali kakšnih drugih zadev, ki jih otroci in njihove družine potrebujejo.
Več preberite v sporočilu za javnost.
Dežuranje na drsališču Cirkulane
Člani spodaj navedenih društev smo v prvem terminu »dežurali« na drsališču, ki ga je v Cirkulanah postavila Občina Cirkulane. Več kot 20 naših članov je od 1.12. do 3.12.2017 prostovoljsko kuhalo čaj, vino, peklo palačinke in izdajalo drsalke. Ves material in hrano so donirali člani navedenih društev in vsi so tudi opravili vsa dela prostovoljsko.
Vse dobrote pa smo tudi brezplačno razdelili. Za čaj, vino in palačinke smo zbirali le prostovoljne prispevke.
Veseli smo bili, da smo polepšali dan veliko otrokom, ki so prišli na drsanje, potem pa so dobili še čaj in palačinko. Polepšali pa smo ga tudi staršem, ki so spremljali otroke. Veseli smo prijaznega in velikodušnega odziva.
Ekipa Društva za oživitev gradu Borl, Turističnega društva Cirkulane, Radiokluba Cirkulane in Kluba Halonga.
Več utrinkov z drsališča je tukaj.
Vse dobrote pa smo tudi brezplačno razdelili. Za čaj, vino in palačinke smo zbirali le prostovoljne prispevke.
Veseli smo bili, da smo polepšali dan veliko otrokom, ki so prišli na drsanje, potem pa so dobili še čaj in palačinko. Polepšali pa smo ga tudi staršem, ki so spremljali otroke. Veseli smo prijaznega in velikodušnega odziva.
Ekipa Društva za oživitev gradu Borl, Turističnega društva Cirkulane, Radiokluba Cirkulane in Kluba Halonga.
Več utrinkov z drsališča je tukaj.
Barbarno 2017
Na lepo sončno nedeljo smo se zbrali,tokrat že 10. zapovrstjo in v Cirkulanah praznovali god naše farne zavetnice sv. Barbare.
Grof Sauer, sam, ker je grofica zbolela, je pozdravil potomce svojih podanikov. Prisostvoval je pri maši, ki jo je vodil nadškof Uran. Od gospodinj in vinogradnikov je prejel obvezne dajatve. V gosteh pa je pozdravil tudi plemenito princeso Janjo Breuner iz Muretincev.
V popoldanskem delu smo se zbrali v večnamenski dvorani. Člani DgB mag. Martin Prašnički, Sonja Golc in Mira Petrovič so predstavili nekaj zanimivih lokalnih zgodb, ki se nam razkrivajo ob zbiranju in študiju ohranjenega gradiva.
V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke Sestre Kopinske, članice Kulturnega društva Cirkulane, poustvarjalke ljudskega pevskega izročila.
Skupaj pa smo si ogledali dopolnjeno razstavo Podobe Cirkulan z okolico v 19. in 20. stoletju.
Več utrinkov z Barbarnega 2017 si oglejte tukaj.
Grof Sauer, sam, ker je grofica zbolela, je pozdravil potomce svojih podanikov. Prisostvoval je pri maši, ki jo je vodil nadškof Uran. Od gospodinj in vinogradnikov je prejel obvezne dajatve. V gosteh pa je pozdravil tudi plemenito princeso Janjo Breuner iz Muretincev.
V popoldanskem delu smo se zbrali v večnamenski dvorani. Člani DgB mag. Martin Prašnički, Sonja Golc in Mira Petrovič so predstavili nekaj zanimivih lokalnih zgodb, ki se nam razkrivajo ob zbiranju in študiju ohranjenega gradiva.
V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke Sestre Kopinske, članice Kulturnega društva Cirkulane, poustvarjalke ljudskega pevskega izročila.
Skupaj pa smo si ogledali dopolnjeno razstavo Podobe Cirkulan z okolico v 19. in 20. stoletju.
Več utrinkov z Barbarnega 2017 si oglejte tukaj.
Razstava Podobe Cirkulan
Razstavo je pripravilo Društvo za oživitev gradu Borl v sodelovanju s Turističnim društvom Cirkulane v okviru Martinovanja 11. novembra 2017. Razstavo so si z velikim zanimanjem ogledali številni obiskovalci prireditve in pokomentirali fotografije...
Razstava je bila na ogled tudi na dogodku 10 letnice Društva gospodinj Cirkulane, 18.11.2017. Za Barbarno, 3.12.2017 pa smo pripravili dopolnjeno razstavo.
Avtorici razstave Sonja Golc in Mira Petrovič sta na ogled postavili stare razglednice, fotografije in druge upodobitve Cirkulan in okoliških vasi, med njimi je najstarejša Lederwascheva freska iz leta 1819.
Na razstavi je s sliko in besedo predstavljen razvoj kraja, pomembne stavbe ter utrinki iz družabnega življenja vse tja do konca 70-ih let 20. stoletja.
Fotografije na razstavi so iz zasebnih zbirk in zbirk javnih ustanov in društev, ki so navedeni ob fotografijah. Vsem se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje. Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč se zahvaljujemo za izposojo razstavnih panojev. Občini Cirkulane pa za dostavo.
Vabimo vas, da zgodbe in slike preteklosti delite z drugimi. V Društvu za oživitev gradu Borl zbiramo te zgodbe, slike in dokumente. Veliko se tega še hrani po domovih. Naša želja je, da bi zbrali tudi več starih fotografij še drugih vasi v naši občini, ki so zagotovo kje ohranjene. Zelo bomo veseli, če boste dovolili skeniranje teh slik, da se bodo ohranile zanamcem kot neka arhiva kraja, ki nastaja v našem društvu.
Vsi pridobimo, če ohranimo drobce iz preteklosti.
Utrinki z Barbarnega 2017 (foto: Mateja Golc):
Utrinki iz postavitve razstave (foto: Jernej Golc):
Razstava in predstavitev knjige Antona Krajnca na Ptuju
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Društvo za oživitev gradu Borl sta 28.9.2017 na Ptuju organizirala razstavo izbranih umetniških del in predstavitev knjige akademskega slikarja Antona Krajnca, umetnika s haloškimi koreninami.
Rodbina Antona Krajnca, ki se je rodil v Gradcu leta 1949, izvira iz Slatine. Oče je iz rodnih Haloz odšel v svet že pred drugo svetovno vojno in se ustalil v Gradcu, kjer je imel tovarno barv. Tu je Anton je preživel otroška in mladostniška leta.
Z 18 leti je odšel študirat na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaj, kjer je leta 1972 diplomiral. Vmes je eno leto študiral tudi v Italiji, v mestu Urbino na Akademiji Raffaello. V času študija se je v glavnem ukvarjal z izdelavo grafik. Leta 1972 je odšel v Ameriko, kjer je imel v New Yorku svoj prvi lastni studio. Takrat je začel z izdelavo večbarvnih grafik, kar pomeni, da je za končno podobo grafike moral narisati in odtisniti 8 ali včasih tudi do 14 različnih plošč.
Motive je jemal iz sveta okoli sebe, iz številnih potovanj. Vedno je bila risba kombinacija različnih motivov iz realnega sveta in dodatkom umetnika. Grafike so se v sedemdesetih dobro prodajale in so bile zaželeno umetniško delo mnogih. Tako se je že delno preživljal s svojo umetnostjo, delno pa s poučevanjem in štipendijami. Razstavljal je v številnih galerijah po vsem svetu. Med njimi: London, Škotska, Hongkong, Nova Zelandija, Auckland, Salzburg, Urbino, Edinburg, Tokio…
V New Yorku je spoznal Dagmar, ki je leta 1981 postala njegova žena. V začetku 80ih let prejšnjega stoletja sta bila z Dagmar vse skozi na poti. Zaradi obveznosti enega ali drugega sta potovala po Ameriki, pa v Evropo in po celem svetu v iskanju motivov, umetnosti drugih in spoznavanju samega sebe.
Anton se je spoznal tudi z anamorfno perspektivo risanja, slikanja, ki je njegovemu delu dala še dodatno skrivnost. Anamorfna perspektiva pomeni, da moraš sliko pogledati z druge perspektive od strani ali pod drugim kotom, da vidiš resničen motiv.
Leta 1984 sta Dagmar in Anton Krajnc prvič prišla v Fischlham v Avstriji na grad Bernau, kjer sta preživela kar 16 naslednjih poletij. Na gradu si je Anton uredil studio, kjer je začel slikati velike slike z anamorfnimi detajli. Njegovo pomembno delo tam je bila izgradnja grajske kapele in poslikava fresk v le-tej.
Leta 1988 sta izbrala Arizono v Ameriki, kjer še danes preživljata zimske in del spomladanskih mesecev v kraju Tucson. Tam ima Anton 300 m2 velik studio, kjer si je skozi leta ustvaril delovne pogoje za različne umetniške zvrsti: prostor za slikanje velikih slik, delavnico za rezbarjenje lesa, prostor za vse stopnje izdelave bronastih skulptur in keramike, v zadnjem času pa še prostor za delo s steklom, ali kot to imenuje Anton fuzija iz barvnega stekla.
11 let je Anton hodil vsako leto na goro Athos v Grčiji, kjer je 2-3 tedne skupaj delal in raziskoval teologijo v samostanu. Podal se je tudi na 800 km dolgo pot Camino - romanje v Santiago de Compostela v Španiji, ki jo je prehodil v dveh delih.
Zadnjih nekaj let živi razpet med Arizono (ZDA) in Velikim Okičem (Haloze), kjer si je ustvaril drugi dom. Domačini smo ga spoznali pred leti, ko je želel na gradu Borl urediti galerije in muzej. Potegoval se je torej za grad Borl in se pogajal z Ministrstvom za kulturo, žal neuspešno.
Anton Krajnc je ustvaril številna dela, tako grafike, slike, skulpture, ki krasijo mnoge javne in zasebne prostore po celem svetu. Njegova dela hranijo številni priznani muzeji in galerije po svetu (Albertina, Brooklyn Museum, Chicago Art Institute; Tucson Museum of Art,…).
O svojem življenju in delu je spregovoril v knjigi Dal coure dell' Artista (Iz srca umetnika), ki jo je sam napisal, oblikoval in izdal v samozaložbi v letu 2016. Izšla je v angleškem in nemškem jeziku.
Na dogodku v knjižnici se je slovenski publiki predstavil prvič, občinstvo pa je priznanega umetnika sprejelo z velikim odobravanjem. V sproščenem pogovoru s Sonjo Golc, predsednico Društva za oživitev gradu Borl, je spregovoril o svoji razgibani življenjski poti in o svojih pogledih na umetnost. Kot je povedal, se nikoli se ni zadovoljil z enim trendom ali eno smerjo ustvarjanja, vedno išče nove izzive in drugačne način ustvarjanja in izražanja.
Vsak lahko v njegovih delih najde nekaj zanimivega, vsak jih vidi po svoje. Njegova dela imajo veliko različnih detajlov in motivov in nekateri najdejo tudi kaj takega, kar še sam ne ve, da je narisal. In zelo je ponosen, da so ljudje prepoznali v njegovem delu nekaj posebnega
Prireditev sta z glasbenim nastopom popestrili Mateja Golc na violončelu in Katarina Golc na violini.
Nekaj utrinkov z dogodka najdete spodaj, več pa tukaj.
Rodbina Antona Krajnca, ki se je rodil v Gradcu leta 1949, izvira iz Slatine. Oče je iz rodnih Haloz odšel v svet že pred drugo svetovno vojno in se ustalil v Gradcu, kjer je imel tovarno barv. Tu je Anton je preživel otroška in mladostniška leta.
Z 18 leti je odšel študirat na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaj, kjer je leta 1972 diplomiral. Vmes je eno leto študiral tudi v Italiji, v mestu Urbino na Akademiji Raffaello. V času študija se je v glavnem ukvarjal z izdelavo grafik. Leta 1972 je odšel v Ameriko, kjer je imel v New Yorku svoj prvi lastni studio. Takrat je začel z izdelavo večbarvnih grafik, kar pomeni, da je za končno podobo grafike moral narisati in odtisniti 8 ali včasih tudi do 14 različnih plošč.
Motive je jemal iz sveta okoli sebe, iz številnih potovanj. Vedno je bila risba kombinacija različnih motivov iz realnega sveta in dodatkom umetnika. Grafike so se v sedemdesetih dobro prodajale in so bile zaželeno umetniško delo mnogih. Tako se je že delno preživljal s svojo umetnostjo, delno pa s poučevanjem in štipendijami. Razstavljal je v številnih galerijah po vsem svetu. Med njimi: London, Škotska, Hongkong, Nova Zelandija, Auckland, Salzburg, Urbino, Edinburg, Tokio…
V New Yorku je spoznal Dagmar, ki je leta 1981 postala njegova žena. V začetku 80ih let prejšnjega stoletja sta bila z Dagmar vse skozi na poti. Zaradi obveznosti enega ali drugega sta potovala po Ameriki, pa v Evropo in po celem svetu v iskanju motivov, umetnosti drugih in spoznavanju samega sebe.
Anton se je spoznal tudi z anamorfno perspektivo risanja, slikanja, ki je njegovemu delu dala še dodatno skrivnost. Anamorfna perspektiva pomeni, da moraš sliko pogledati z druge perspektive od strani ali pod drugim kotom, da vidiš resničen motiv.
Leta 1984 sta Dagmar in Anton Krajnc prvič prišla v Fischlham v Avstriji na grad Bernau, kjer sta preživela kar 16 naslednjih poletij. Na gradu si je Anton uredil studio, kjer je začel slikati velike slike z anamorfnimi detajli. Njegovo pomembno delo tam je bila izgradnja grajske kapele in poslikava fresk v le-tej.
Leta 1988 sta izbrala Arizono v Ameriki, kjer še danes preživljata zimske in del spomladanskih mesecev v kraju Tucson. Tam ima Anton 300 m2 velik studio, kjer si je skozi leta ustvaril delovne pogoje za različne umetniške zvrsti: prostor za slikanje velikih slik, delavnico za rezbarjenje lesa, prostor za vse stopnje izdelave bronastih skulptur in keramike, v zadnjem času pa še prostor za delo s steklom, ali kot to imenuje Anton fuzija iz barvnega stekla.
11 let je Anton hodil vsako leto na goro Athos v Grčiji, kjer je 2-3 tedne skupaj delal in raziskoval teologijo v samostanu. Podal se je tudi na 800 km dolgo pot Camino - romanje v Santiago de Compostela v Španiji, ki jo je prehodil v dveh delih.
Zadnjih nekaj let živi razpet med Arizono (ZDA) in Velikim Okičem (Haloze), kjer si je ustvaril drugi dom. Domačini smo ga spoznali pred leti, ko je želel na gradu Borl urediti galerije in muzej. Potegoval se je torej za grad Borl in se pogajal z Ministrstvom za kulturo, žal neuspešno.
Anton Krajnc je ustvaril številna dela, tako grafike, slike, skulpture, ki krasijo mnoge javne in zasebne prostore po celem svetu. Njegova dela hranijo številni priznani muzeji in galerije po svetu (Albertina, Brooklyn Museum, Chicago Art Institute; Tucson Museum of Art,…).
O svojem življenju in delu je spregovoril v knjigi Dal coure dell' Artista (Iz srca umetnika), ki jo je sam napisal, oblikoval in izdal v samozaložbi v letu 2016. Izšla je v angleškem in nemškem jeziku.
Na dogodku v knjižnici se je slovenski publiki predstavil prvič, občinstvo pa je priznanega umetnika sprejelo z velikim odobravanjem. V sproščenem pogovoru s Sonjo Golc, predsednico Društva za oživitev gradu Borl, je spregovoril o svoji razgibani življenjski poti in o svojih pogledih na umetnost. Kot je povedal, se nikoli se ni zadovoljil z enim trendom ali eno smerjo ustvarjanja, vedno išče nove izzive in drugačne način ustvarjanja in izražanja.
Vsak lahko v njegovih delih najde nekaj zanimivega, vsak jih vidi po svoje. Njegova dela imajo veliko različnih detajlov in motivov in nekateri najdejo tudi kaj takega, kar še sam ne ve, da je narisal. In zelo je ponosen, da so ljudje prepoznali v njegovem delu nekaj posebnega
Prireditev sta z glasbenim nastopom popestrili Mateja Golc na violončelu in Katarina Golc na violini.
Nekaj utrinkov z dogodka najdete spodaj, več pa tukaj.
Predavanje Regentušak in druge zgodbe Cirkulan
V četrtek, 10. avgusta 2017, se je v okviru sklopa predavanj, ki smo jih poimenovali »Spoznavanje dediščine našega kraja«, v Velikem vrhu zbralo večje število ljubiteljev dediščine. Tam stoji na imenitni lokaciji gosposka hiša, domačinom znana po imenom Regentušak. Zgodbo te hiše nam je pripovedoval Stanislav Brodnjak, domačin, upokojeni manager, ki je z nakupom nekdaj reprezentativni objekt rešil pred dokončnim propadom.
Gostitelj nam je ob začetku obiska razkazal stavbo, ki je trenutno v fazi obnove. V nadaljevanju nam je predstavil del družinske preteklosti, zgodovino objekta in svoje poglede na razvoj Haloz. Predstavil pa je tudi svoje načrte za objekt, v katerem bodo po prenovi restavracija, vinska klet in nočitvene kapacitete.
Stanislavu Brodnjaku se prisrčno zahvaljujemo za zelo zanimiv večer in gostoljubje, vsem prisotnim pa za obisk.
Nekaj utrinkov objavljamo spodaj, več pa si jih lahko ogledate tukaj.
Vabilo:
Predstavitev knjige Antona Krajnca v gradu Bernau
V soboto, 29.7.2017 je imel naš prijatelj Anton Kranjc predstavitev svoje knjige »…dal cuore dell' Artista« (prev. …iz srca umetnika), ki govori o njem kot umetniku in njegovem delu. Knjigo, ki je izšla lansko jesen v angleškem in nemškem jeziku, je sam napisal in oblikoval ter izdal v samozaložbi.
Predstavitev knjige in manjša razstava njegovih del je potekala v gradu Bernau, Fischlham, kjer sta Dagmar in Anton Krajnc živela in ustvarjala 17 let.
Predstavitve smo se udeležili tudi člani DgB, ki skupaj s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj pripravljamo predstavitev knjige tudi na Ptuju to jesen.
Več o gradu Bernau, ki živi od organizacije dogodkov (razstave, koncerti, poroke…), lahko preberete tukaj.
Več utrinkov lahko pogledate tukaj.
Člani DgB v Kremsmünstru
Člani DgB smo v soboto, 29.7.2017 obiskali Benediktinski samostan Kremsmünster v Zgornji Avstriji. Eden najstarejših samostanov v Evropi, katerega začetki segajo v 8. stoletje, še vedno deluje. Nedvomno pa je za namene turizma in šolanja otrok v koraku s časom... V okviru samostana si je možno ogledati zbirke slik, kipov in drugih dragocenosti tega samostana in okoliških samostanov in cerkva. Najdragocenejši je Tassilov kelih iz 8. stoletja.
Velik vtis je na nas naredila samostanska knjižnica z več kot 200.000 enotami. Kar pa je še bolj impresivno, da knjižnica ni arhivska ali muzejska, ampak deluje kot knjižnica, v katero lahko prideš, knjige bereš (če znaš)...
V samostanu deluje tudi gimnazija, v katero hodijo otroci med 10. in 18. letom. Znan je tudi matematični ali znanstveni stolp, ki je bil ob postavitvi najvišja zgradba v Evropi. Okoli samostana se razprostirajo cvetlični, zelenjavni, sadni vrtovi, ki jih dopolnjujejo različne zbirke... Ne moremo pa mimo čudovitih baročnih bazenov, v katerih gojijo ribe.
Več utrinkov si lahko ogledate tukaj.
Obisk predstavnic MGRT/STO na Borlu
V sredo, 19.7.2017 so bile v Halozah na delovnem obisku državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar, v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem Renata Martinčič in direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak. Pridružila se jim je tudi državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec.
Pričeli smo na gradu Borl, kjer beseda tekla predvsem o pomenu gradu Borl za turistični razvoj celotnega območja Haloz. Borl je eden najpomembnejših elementov turističnega razvoja Haloz, ne samo kot samostojna turistična točka, ampak predvsem kot povezovalni element med različno ponudbo območja Haloz in kot osrednja vstopna točka v Haloze.
S tega vidika je čimprejšnja obnova gradu Borl in odprtje za javnost ključna za vse ostale deležnike na področju turizma.
Pričeli smo na gradu Borl, kjer beseda tekla predvsem o pomenu gradu Borl za turistični razvoj celotnega območja Haloz. Borl je eden najpomembnejših elementov turističnega razvoja Haloz, ne samo kot samostojna turistična točka, ampak predvsem kot povezovalni element med različno ponudbo območja Haloz in kot osrednja vstopna točka v Haloze.
S tega vidika je čimprejšnja obnova gradu Borl in odprtje za javnost ključna za vse ostale deležnike na področju turizma.
15. ovčji kozji bal na gradu Borl
V soboto, 1. 7. 2017 je potekal že 15. ovčji kozji bal na gradu Borl. Skozi celoten dan se je odvijal kulturni program, možno si je bilo ogledati razstavo drobnice in drugih živali s prikazom striženja ovac. Na stojnicah so bili na prodaj različni izdelki iz ovčje volne in drugi, možno se je bilo okrepčati s haloško gibanico, s siri iz kozjega mleka. Na stojnici LIFE - Suha travišča v Halozah je bilo možno dobiti več informacij o poteku projekta in možnostih pridobitve pašne opreme za drobnico in govedo.
V tekmovanju v kuhanju golaža je že drugo leto zapored zmagala ekipa sirarstva Bedrač iz Slatine pri Cirkulanah. Za naj rejca drobnice 2017 kategorija veliki rejci je bil imenovan Oliver Zorko iz Pernice, za naj rejca drobnice 2017 kategorija mali rejci pa Olga in Stanko Kolednik iz Pristave. Za odlično kulinariko in pijačo je poskrbela Bar Marinka iz Cirkulan.
Tako je naš grad Borl sicer za kratek čas ponovno oživel in sprejel številne obiskovalce in navdušence.
Nekaj utrinkov z bala je spodaj, še več pa jih lahko vidite tukaj.
Najbolj obiskano
-
V predprazničnih decembrskih dneh nas je pretresla žalostna vest o nenadni smrti Sonje Golc, predsednice Društva za oživitev gradu Borl. Son... -
Že od konca lanskega leta potekajo na terasi gradu Borl arheološke raziskave. Čeprav še niso zaključene, pa je že jasno, da so najdbe izjemn... -
VABLJENI K PREDNAROČILU KNJIGE Borl v 20. stoletju Na kratko o knjigi: Prva celovita predstavitev razburkane zgodovine Borla v 20. stoletju....