V soboto, 28. septembra 2024, sva se Martina in Veronika Haring kot predstavnici Društva za oživitev gradu Borl odzvali povabilu Štajerskega grajskega združenja (Steirischer Burgerverein), ki je obeleževalo svoj 75. jubilej na gradu Alt-Kainach v Avstriji. Dogodek je bil poln zanimivih vsebin, saj je društvo v okviru obeležitve organiziralo strokovna predavanja, povezana z zgodovino gradov in njihovim ohranjanjem.
Praznovanje so pričeli s predavanjem uglednega profesorja dr. Ernsta Lasnika, ki je predstavil bogato zgodovino štirih gradov v okolici Voitsberga. V njem je zajel celosten pregled razvoja teh gradov skozi stoletja – kako so se spreminjali, dograjevali, kaj se je porušilo in kakšno stanje jih zaznamuje danes. Posebej je izpostavil zgodovinsko pomembne osebnosti, povezane z graščinami, med njimi grofovsko družino Saurau, družino Wagensperg, Ludovico Zang in viteza Andreasa Greisseneggerja.
Za njim je inženir Peter Bauer s tehničnega vidika osvetlil sodobne metode izrisa obstoječega stanja gradov ali ruševin. Podrobno je razložil uporabo 3D skenerjev in drugih naprednih tehnologij, s pomočjo katerih danes izdelujejo rekonstrukcije in simulacije grajskih objektov, kot so izgledali nekoč in kot so videti danes.
Po predavanjih je sledilo vodenje po gradu Alt-Kainach, ki skriva kar nekaj zanimivosti. Ob vhodu nas je pozdravila majhna kapelica, v eni izmed sob so bili razstavljeni predmeti iz različnih zgodovinskih obdobij, ki so jih našli v okolici gradu ob arheoloških izkopavanjih, v večji sobi pa smo lahko občudovali makete gradov celotne Štajerske regije. Ohranjeni sta tudi lepi lončeni peči in razstavljen primer oklepa. Vodenje sta popestrila lik grofice in njenega viteza, ki sta nam slikovito približala življenje na gradu v preteklosti.
Vrhunec večera je bil nagovor treh sester, ki so z nami delile spomine na zadnje prebivalce gradu. Njihovi opisi življenja na Alt-Kainachu so nas ponesli v čas okrog leta 1966 , ko je v gradu živelo štiriindvajset družin delavcev iz sosednjega rudnika. Zanimivo je bilo tudi videti, da je na območju gradu urejeno občinsko kopališče, kar nama je takoj priklicalo misel na nekdanji bazen na Borlu.
Ob prijetni zakuski in druženju sva predstavnici DgB stkali nova poznanstva z ljubitelji gradov. Profesorja Lasnika, ki Borl že pozna, sva povabili na obisk, pri čemer je navdušeno omenil, da je pred kratkim ponovno obiskal ptujski grad in svoje stanovske kolegice, s katerimi veliko sodeluje. Na pot proti domu sva se opravili veseli, da je ime našega gradu poznano daleč naokrog, z novimi idejami in polni lepih vtisov.
Besedilo in foto: Marrtina Haring
