Delovanje društva 2005 - 2015

Ob praznovanju 10-obletnice našega društva smo v decembru 2015 

pripravili pregled delovanja društva v desetih letih spodaj:

Ustanovitev DgB v Cirkulanah, 19. 12. 2005

Ustanovitev

Proti koncu leta 2005 je v Cirkulanah zavel veter pozitivne energije v pričakovanju novega, boljšega, drugačnega. Na Barbarno leta 2005 je luč sveta zagledala knjiga Cirkulane Svet Belanov, ki je prva celostna predstavitev tega območja. Prebivalci smo imeli občutek, da skupaj zmoremo vse. Somišljeniki, ki smo bili prepričani, da lahko s skupno voljo in energijo naredimo nekaj dobrega tudi za grad Borl, smo se zbrali v ponedeljek, 19. decembra 2005 na ustanovnem zboru društva, ki smo ga poimenovali Društvo za oživitev gradu Borl. Določili smo poslanstvo društva: Gradu Borl povrniti življenje in dostojanstvo. Za prvega predsednika smo izvolili mag. Martina Prašničkega. Izvolili smo tudi vse druge potrebne organe društva, pripravili statut… in nato veselo na delo.

Sodelovanje z MK

Takoj smo navezali stik z Ministrstvom za kulturo (MK), kjer nas je sprejel Stanislav Mrvič, s katerim smo navezali tesnejše stike. Sodelovali smo pri kreiranju razpisa za oddajo gradu v najem. Skupaj s predstavniki MK smo organizirali tiskovne konference, z dobrodelnim koncertom zbirali sredstva za sanacijo strehe, predlagali nujna vzdrževalna dela, bdeli nad Borlom in redno poročali v Ljubljano, kaj se dogaja z njim, predvsem o podoru leta 2012. V sodelovanju z MK smo ob vhodu na grad postavili tablo, ki obiskovalce nagovarja z napisom: »Grad Borl je kulturni spomenik državnega pomena. Z njim na podlagi zakona upravlja Ministrstvo za kulturo. Vstop v grad je lastna odgovornost in brez dovoljenja lastnika Republike Slovenije ni dovoljen.« V odnosih z MK smo doživljali vzpone, se veselili skorajšnjega odprtja, renoviranja, razpisa, zakona… in doživljali padce, ki so se zgodili ob številnih zamenjavah vlad, politike do vprašanja gradov, osebne empatije odgovornih do gradu Borl. V naših desetih letih delovanja smo se srečali s 6 ministri/ministricami pristojnimi za kulturo (nekaj časa smo bili celo brez kulturnega ministrstva) in s skoraj dvakrat toliko direktorji ali v.d. direktorji Direktorata za kulturno dediščino. Vsakokrat, ko je prišla na obzorje nova oseba, je pri nas vzklilo novo upanje, ki po 10 letih še ni povsem ugasnilo.

Dobrodelni tamburaški koncert, Borl, september 2006

Dnevi evropske kulturne dediščine

V letu 2006 smo v okviru DEKD pripravili dobrodelni koncert skupaj s Kulturnim društvom Cirkulane. Organizirali smo posvet o Borlu, kjer so strokovnjaki z različnih področij povedali, kaj vse se je z gradom že dogajalo v preteklosti in predstavili svoje poglede, kje vidijo Borl v prihodnje in kaj bi bilo potrebno za to narediti. Pripravili smo tudi razstavo razglednic z motivom Borla.

Čistilna akcija 2014

Čistilne akcije

Spoznali smo, da brez urejene notranjosti in okolice gradu ne moremo organizirati prireditev in na grad vabiti obiskovalce. Zato smo se lotili izvajanja obsežnih čistilnih akcij, ki so prva leta potekala tako v notranjosti, kot v okolici gradu. Prva čistilna akcije je bila leta 2007, organizirali pa smo jih že 9. Z gradu smo odnesli več ton različnih odpadkov (jogijev, gradbenih odpadkov, različnih smeti). Zadnja leta čistimo, kosimo samo okolico, da se ne zaraste, saj v grad ne smemo.

Barbarno

Med našimi najodmevnejšimi prireditvami je Barbarno, na kateri vsako leto od 2008 naprej obiskovalcem predstavimo delček bogate zgodovine Borla preko likov grofa in grofice Sauer, ki predstavljata rodbino, ki je pomembno vplivala na razvoj Borla in okoliških krajev. Istočasno obujamo tradicijo semanjih dni, ki so bili Cirkulanah prisotni v preteklosti.

Prof. dr. Vladimir Bračič

Z našim delom smo prispevali tudi k prepoznavnosti našega rojaka prof. dr. Vladimirja Bračiča. Ob 90 letnici rojstva smo leta 2009 postavili pregledno razstavo v Cirkulanah, sodelovali pri organizaciji simpozija in izdelali spletne strani, na katerih je možno prebrati veliko o njegovem življenju in delu. Založili smo tudi kratek dokumentarni film, katerega premiera je bila leta 2011. Na 13. totem festivalu nekomercialnega filma Maribor 2013 je naš film Žlahtni trs haloških goric prof. dr. Vladimir Bračič, ki ga je posnel Tinček Ivanuša, v kategoriji dokumentarnih filmov zasedel 3. mesto, v konkurenci filmov iz 15 držav.

Konferenca o Borlu, 15.10.2010

V oktobru 2010 smo organizirali odmevno konferenco: Pomen gradu Borl za gospodarski razvoj Haloz. Čeprav smo s številkami in besedami dokazovali vsem prisotnim, kako je revitalizacija Borla in njegova vpetost v kraj pomembna za gospodarski razvoj Haloz, so na MK ocenili, da je grad nevaren in je najboljše, če je zaprt.

Prireditve v in pred gradom

Do zaprtja Borla konec leta 2010 smo v gradu organizirali in soorganizirali številne dogodke, ki so bili vedno dobro obiskani. Na zadnjem dogodku, ko je bila predstavljena slika sv. Florjana, ukradena v 90-ih iz grajske kapele, se je tedanji direktor ptujskega muzeja slikovito izrazil, da Borlu dajemo umetno dihanje. Tudi po zaprtju Borla, volja do izvajanja prireditev ni pojenjala, zato je bilo tudi pred gradom izvedenih nekaj koncertov, monodrama in prireditev ovčje-kozji bal… Zaradi velikih naporov, ki jih je potrebno vložiti v organizacijo prireditve pred gradom, pa je takih podvigov čedalje manj.

Sodelavci pri pripravi knjige o Borlu skupaj z grofovskim parom ob predstavitvi knjige na barbarnem, 5. 12. 2010.

Knjiga o Borlu

Leta 2010 smo po večletnem sodelovanju z Brankom Vnukom in Marijo Hernja Masten izdali obsežno monografijo o gradbeni zgodovini gradu in o rodbini Sauer. V knjigi je tudi prispevek Martina Prašničkega o DgB. Na knjigo smo izredno ponosni.

V muzeju v Varaždinu hranijo orgle z Borla, ki jih je dal izdelati Jurij Friderik Sauer;ogledali smo si jih aprila 2015.

Strokovne ekskurzije, sodelovanje s sorodnimi društvi

Z namenom, da bi našli kar najboljše rešitve za Borl, za člane DgB in ljubitelje Borla organiziramo vsako leto strokovne ekskurzije, na katerih pridobivamo veliko znanja, spoznavamo izkušnje drugih in pridobivamo prijatelje širom po Sloveniji in tujini.

Delavnice, dogodki, projekti

V DgB smo izredno dejavni na področju kulturne dediščine in organiziramo različne delavnice in dogodke na teme: rodoslovje, naši kraji in ljudje v starih pisnih virih, žrtve 1. in 2. sv. vojne, belanski govor, zgodovina Borla, Cirkulan, ipd. Aktivni smo pri soorganizaciji drugih dogodkov v kraju. Sodelujemo z osnovno šolo, saj želimo tudi našim mlajšim rodovom približati pomen gradu Borl in v njih vzbudili zanimanje. Za financiranje izvajanja aktivnosti pripravljamo projekte in z njimi prijavljamo na razpise občine, države in EU. Veseli pa smo tudi vsake donacije članov ali simpatizerjev našega društva. Gre predvsem za materialne stroške in stroške storitev, ki jih ne moremo sami opraviti. Delo vseh članov pa je prostovoljno in je naš doprinos Borlu in kraju, kjer delujemo.

Lasten prostor DgB

V letu 2012 smo pridobili lastno pisarno, ki smo jo uredili s pomočjo donatorjev in veliko lastnega dela. Nismo pa še opustili želje, da bi nekoč DgB dobilo svoj prostor na Borlu.

Belanski govor

V letu 2013 smo se v DgB lotili najzahtevnejšega projekta doslej: zbiranja besed Belanskega govora in njihovega zapisovanja na ustrezen način. V prihodnjem letu se nadejamo izdaje obsežnega slovarja Belanskega govora.

Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan

Na Barbarno 2013 smo izdali prvo  knjigo zbirke Svet Belanov. S knjigo Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, je Martin Prašnički zaokrožil svoje desetletno raziskovanje žrtev 1. in 2. svetovne vojne. V knjigi so predstavljene vse žrtve obeh vojn z območja Cirkulan. Vsebina je razdeljena na dva dela, za vsako vojno posebej na navedene žrtve. To so bili vojaki v različnih vojskah, aktivisti, talci, sodelavci enih in drugih, civilisti. Poleg imen žrtev so navedeni tudi njihovi podatki (rojstni datum, kraj, imena staršev, datum in kraj smrti). Na koncu vsakega dela pa je še nekaj zgodb posameznikov, ki so jih doletele pretresljive usode. V DgB pa si že več let prizadevamo, da bi žrtve vojn dobile tudi ustrezno obeležje.

Obnovitvena dela na hiši Paradiž 43

V letu 2013 smo se v DgB skupaj s Turističnim društvom Cirkulane lotili obnove močno načetega zvonika na objektu Paradiž 43 in križa s kipom Jezusa. Celotni zvonik smo dvignili in odpeljali v rekonstrukcijo, streho pa začasno pokrili nazaj z opeko. Kip Jezusa smo previdno sneli in ga dali v restavriranje. Na Barbarno 2014 smo obnovljen kip namestili nazaj. Žal je nesreča hotela, da je bil letos ponovno poškodovan in zdaj čaka na ponovno popravilo. Zvonik je v času od dviga s strehe prepotoval veliko kilometrov, v rokah ga je imelo veliko mojstrov. Zvonik je v celoti obnovljen, ima novo streho in čaka na primeren trenutek, da bo vrnjen na svoje mesto na streho, kjer kraljuje že dolgo.

Konzorcij za grad Borl

V začetku leta 2014 je bil v Cirkulanah izveden svečan podpis Sporazuma o sodelovanju Konzorcija grad Borl. K podpisu je pristopilo več kot 20 različnih organizacij: lokalnih skupnosti, društev in nevladnih organizacij, zavodov in podjetij. Formirana je bila projektna pisarna, ki je bila v nenehnem stiku z MK. V pripravi je bila tudi pogodba o uporabi varnih predelov gradu. Žal je po smrti Elene Begant, ki je bila gonilna sila konzorcija, delo nekoliko zastalo. Po jesenskih vzdrževalnih delih (2014) je konzorcij okrepil svoje delovanje. Vendar je bil v 2015 soočen s spremembo državne politike do gradov in je prisiljen v iskanje novih rešitev.

Grof Jurij Friderik Sauer in grofica Marija Barbara Sauer bi si želela, da se Borlu povrne sijaj, ki ga je imel v njunem času.

Predstavitve gradu Borl

V DgB vsa leta skrbimo za promocijo Borla in njegove zgodovine, za javnost našega dela in predstavitev naših stališč na različne načine. Imamo lastno spletno stran www.borl.si, spletno stran www.bracic-vladimir.info, FB stran, e-arhivo fotografij na picasi. Preko navedenih orodij in e-novic redno informiramo člane DgB in zainteresirano javnost o vseh pomembni aktivnostih DgB. Dvakrat letno izdamo tudi novice v papirni obliki, ki je jih skrbno arhiviramo tudi v e-obliki. O našem delu obveščamo tudi javnost preko tiskovnih konferenc. Z mediji smo v rednih stikih, saj poročajo o našem delu preko časopisov, radijskih postaj in televizije. V zadnjem letu smo imeli možnost o Borlu in našem delu govoriti za kar tri TV oddaje (Epilog-POP TV, Dobro jutro- TV SLO1, Oddaja Sledi- TV SLO1). Slednja je prav gotovo velik prispevek k prepoznavnosti Borla v Sloveniji.

Pridobitev statusa v javnem interesu

Po večletnih prizadevanjih članov Društva za oživitev gradu Borl smo 3.11.2014 s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ministrice mag. Julijane Bizjak Mlakar, prejeli odločbo o podelitvi statusa društva v javnem interesu na področju kulture.

Na MK so v obrazložitvi odločbe med drugim zapisali tudi dejstva, ki so nam v poseben ponos: »Društvo izkazuje pomembnejše dosežke svojega delovanja na področju kulture. Svoj namen in cilje uresničuje na področju varstva kulturne dediščine, ki se nanašajo na grad Borl in okolico. Društvo je organizator kulturnih dogodkov, ki prispevajo k dostopnosti kulturnih dobrin, katerih namen je revitalizacija gradu Borl. Društvo izvaja in razvija programe in projekte, ki prispevajo k ohranjanju kulturne in etnološke dediščine gradu Borl, Cirkulan in Haloz in pri tem sodeluje z domačimi sorodnimi organizacijami, ki izvajajo dejavnosti na področju kulture.«

Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri naših dosedanjih aktivnostih in se veselimo skupnega sodelovanja v prihodnosti.